Popravek ugriza

Seveda je možno, pa si poglejmo. Vsem zobozdravnikom se je že kdaj zgodilo in tudi vsem se še bo. Sam nisem izjema, tendenca pa mora biti, da se nam dogaja čim manj pogosto. Naš center je specializiran za totalne rehabilitacije, torej k nam prihajajo poleg tistih ljudi z “manjšimi” problemi tudi tisti, ki imajo popolnoma destruirano zobovje in sami zase mislijo da ni več nobene rešitve in se že psihično pripravljajo na šklepetajočo protezo iz časov njihovih babic. Da ne bo pomote, nič ni narobe s totalnimi protezami, prej obratno. Ljudje se ne zavedamo, kako je sploh možno da z enim zobolaboratorijskim izdelkom dejansko lahko nadomestimo vse zobovje za vedno.

Če se vrnem na tendenco, ki sem jo omenjal in česa si najmanj želimo zobozdravniki? Tega, da pacienti ne zaključijo oziroma dokončajo terapije, zaradi česar obstanejo sredi nečesa, kjer se bo zadeva začela rušiti. Zakaj? Zato, ker še nobena na pol postavljena stvar ni ostala cela. Nikjer. Še Stonehange so najbrž dodelali do konca.

Kar precej pacientov je tudi takih, ki so si delali zobe v tujini, na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in Bolgariji, kar načeloma ni bil problem do pred natanko dvema letoma. Takrat so zaprli cel svet in ljudje niso mogli, tudi če bi želeli, do svojih zobozdravnikov v drugih državah. Zato so se tudi pri nas zvrstili nekateri primeri, ko smo potem bodisi pomagali s terapijami do konca bodisi reševali krivogrizne situacije.

Tako se mora poprava ugriza večkrat narediti na že obstoječo protetiko, ki je bila ravno pred kratkim menjana. Tudi, če je še tako narobe je težko človeku spet vse demontirati, mu snemati konkretno zacementirane stvari, ki bodo držale še vsaj naslednje desetletje. Če je potrebno karkoli na že obstoječe mostičke, prevleke ali luske dodajati, se seveda lahko naredi tudi brez demontiranja obstoječih protetičnih rešitev, ki niso zadovoljive za pravilen ugriz. Vendar je tudi to potrebno zelo dobro načrtovati, vključiti zobotehnika in seveda, če le lahko, tudi zobozdravnika, ki je obstoječe stvari cementiral oziroma naredil. Tako lahko dobimo zelo pomembne informacije tudi o tem, kaj sploh si je pacient želel preden se je izkazalo, da mu nekaj sedaj ni več v redu.

Večkrat seveda pacienti pridejo s pričakovanji, ki jim ne bom rekel nerealna, pač pa drugačna od našega načina dela. Zato vedno sem in vedno bom poudarjal pomen prvega pogovora, pa drugega in tretjega, dokler se dejansko ne dogovorimo, kaj si kdo želi, na kakšen način in do kdaj si želi. Totalne rehabilitacije. To sicer ne spada direktno v popravljanje ugriza in je bolj filozofska tema, vendar, ko grem enkrat popravljati delo, ki je bilo sicer dobro opravljeno, me vedno znova prešine kako pomembno je predhodno načrtovanje in usklajevanje pacientovih želja ter doseg zobozdravnika in zobotehnika.

Kadar govorimo o protetičnih rehabilitacijah je najboljše, da že od začetka planiramo celotno rehabilitacijo na več nivojih in jo poskušamo skompletirat že na študijskih modelih. Vendar je žal včasih tudi to premalo, da bi “iz prve” naredili vse prav. Se pa lahko zgodi, da si ljudje enostavno ne želijo totalne rehabilitacije iz različnih razlogov in bi radi, da se jim trenutno reši vsaj glavna težava in mogoče nekaj sosednjih zob. Po tem pa, ko dobijo zaupanje in so zadovoljni z našim delom in izdelkom nadaljujejo še na preostalih kritičnih mestih v ustih. Mhm. Mi smo sicer zaštartali iz povsem drugih želja pacienta, a vendar se moramo zdaj na novo prilagajati, narediti nov načrt in nov koncept v katerem se ne bomo dotikali dela, ki smo ga že opravili in je že postavljeno tako kot smo si zastavili in želeli. Vendar pa na koncept totalne rehabilitacije ta del dela ni nujno pravilen in ga bo na koncu potrebno še enkrat rekonstruirati.

Temu težko rečemo izmišljevanje, saj zobje niso pri vseh ljudeh enaki. Nasmeh človeka definira in je unikum pri vsakem od nas. Kljub vsem načrtovanjem in pripravam pa se skoraj res dokončne slike ne da narisati, vendar sem tudi to že davno vzel v zakup. Predvsem zaradi tega, ker je za določene stvari možno predvideti končni izid. Govorim predvsem o barvnih niansah in seveda sprejetje zob za svoje pri vsakem posamezniku. Še en psihološki parameter, na katerega sicer imamo vpliv, ni pa v naši moči, da ga živimo. Kadar se odločim za kakršnokoli investicijo zase vedno želim najboljše in najlepše. Sam rad prepuščam odločitve strokovnjakom, da se odločajo zame in vesel sem, če lahko kljub temu soodločam. In to prenašam tudi v svoj posel. Sicer me takšen pristop večkrat stane kar nekaj dodatnega časa, ampak nenazadnje ni lepšega občutka kot pa strankin prešerni nasmeh in seveda tudi moj. 

In dejansko je to tudi naše poslanstvo, ustvarjanje nasmehov, bodisi zaradi zadovoljstva s končnim videzom bodisi zaradi izboljšane samopodobe. 

Kdaj pa vi pridete po vaš nasmeh? Pričakujemo vas vsak delovnik od ponedeljka do petka.

Vaš Dentalni center Clarus.